Svetlana Makarovič, sodobna slovenska pesnica in mladinska pisateljica, * 1. januar 1939, Maribor.
Življenje
Svetlana Makarovič, vsestranska umetnica, književnica, igralka, pevka in ilustratorka se je rodila v Mariboru. Poleg njene mame (Otilija) in očeta (Abdon) v družini živita še brata Gorazd in Jan. V Ljubljani je končala srednjo vzgojiteljsko šolo in leta 1968 diplomirala na AGRFT. Nekaj časa je bila gledališka igralka najprej v Mestnem gledališču, nato pa v Drami. Leta 1970 se je odločila za pot svobodne književnice. Poleg poezije in proze se je uveljavila tudi v radijskih in lutkovnih igrah za otroke ter dramah za odrasle. Poleg tega da je znana po eni najobsežnejših bibliografij med Slovenci (ima več kot 300 knjižnih naslovov), je poznana tudi po številnih nestrinjanjih z družbenimi razmerami.
Delo
Pesnica
V slovensko javnost je najprej vstopila kot pesnica. Svoje prve pesmi je začela objavljati v revijah in časopisih leta 1957. Poleg časopisa Mlada pota, kjer je objavila svojo prvo pesem V črnem tlaku, so bile njene pesmi objavljene še v časopisih in revijah Naše sodobnosti, Tribun, Problem, Perspektiva, Sodobnosti in Dialog. Njena prva pesniška zbirka Somrak je izšla leta 1964. Ta pesniška zbirka je bolj temačna, saj prevladuje pesimizem, tematiki strahu in občutka tesnobe. Tudi v njenih naslednjih pesniških zbirkah prevladuje tragično baladno razpoloženje. Njeno slovo od poezije pa predstavlja antologija njenih najboljših pesmi Samost, ki je bila izdana v samozaložbi. Izdanih je bilo le 100 izvodov te knjige, od teh pa je bilo prodanih le tretjina, preostali izvodi so shranjeni kot dediščina, iz katerih naj bi se po njeni smrti financiral mariborski azil za živali.
Pisateljica za mladino in odrasle
Veliko, dobro in zelo domiselno piše za otroke in mladino, čeprav sama pravi, da so njena ciljna publika odrasli ljudje, ki so ohranili otroškost, vendar niso otročji. V svojih proznih delih je oblikovala samosvoj slog, v katerem prevladujejo živali s posebnimi imeni, premišljenim značajem in imajo arhetipski motiv odhoda od doma. Veliko njenih del je bilo tudi uprizorjenih kot gledališke igre. Med njimi je najboljša in največkrat igrana Sapramiška, ki je bila prvič uprizorjena 17.10.1986 in so jo zaigrali že več kot tisočkrat. Uprizorjena ni bila le v Sloveniji ampak tudi drugod po Svetu. Poleg Sapramiške so bile uprizorjene tudi igre Sovica Oka, Hiša tete Barbare, Pekarna Mišmaš, Coprnica Zofka in druge. Nekatere dela namenjena otrokom so bila posneta tudi na zvočne kasete (Pekarna Mišmaš, Sapramiška, Čuk na palici, Mali kakadu, Sovica Oka in druge).
Nagrade
Levstikova nagrada 1975 (za pesniški list Vojskin čas)
nagrada Zmajeve dječje igre 1975
nagrada Prešernovega sklada 1976 (za pesniški list Vojskin čas)
Janusz Korczak Honour List 1987
IBBY Honour List 1994
nominacija za Andersenovo nagrado 1998, 2000
zavrnitev Prešernove nagrade 2000
Kritičnost do slovenske družbe
Občutljiva umetnica je kritična do svojega okolja, kar tudi javno izraža s pisanjem, zlasti v kolumnah [1]. Leta 2000 je odklonila sprejem Prešernove nagrade. Tistega leta jo je razjezila »klerofašistična cenzura« njene kolumne v Delu[2]. Demonstrativno je izstopila tudi iz RKC, »iz istih razlogov, kot (je) dvakrat zavrnila sprejem v partijo«
Umetnica in Slovenceljni
Svetlana Makarovič je tudi avtorica satiričnih pesmi in zgodb namenjenih odraslim. V njih je obilje jedkih izjav in komentarjev. Med drugim ošvrkne tudi pogost eksistenčni vzorec sonarodnjakov z novorekom: Slovencelj (Slovenceljni). Tako imenuje vse ozkosrčne, primitivne, dvolične in servilne Slovence; črti »vsesplošno ljudsko bebavost«. Na kritiko zmage travestitske skupine Sestre na izboru popevke za Evrosong zabrusi: »Mikrocefalusi vedno potrebujejo nekoga, da ga popljuvajo, pa naj bodo to Židje, pedri ali kadilci, kdor koli, samo da se počutijo bolj varne, čiste in poštene.«
Bibliografija
Poezija:
Somrak, Cankarjeva založba, 1964
Kresna noč, DZS, 1968
Volčje jagode, Obzorja, 1972
Srčevec, Cankarjeva založba 1973
Pelin žena, Mladinska knjiga, 1974
Vojskin čas (pesniški list), Založništvo Tržaškega tiska, 1977
Izštevanja, Cankarjeva založba, 1977
Sosed gora, Obzorja, 1980
Tisti čas, Mladika, 1993
Bo žrl, bo žrt (izbrane pesmi), Mladinska knjiga 1998
Pripovedništvo:
Miška spi, Mladinska knjiga, 1972
Take živalske, Borec, 1973
Zajček gre na luno, Partizanska knjiga, 1973
Aladinova čudežna svetilka, Mladinska knjiga, 1974
Kosovirja na leteči žlici, Mladinska knjiga, 1974
Pekarna Mišmaš, Ljubljana Mladinska knjiga, 1974
Škrat Kuzma dobi nagrado, Mladinska knjiga, 1974
Kam pa kam, kosovirja?, Mladinska knjiga, 1975
Pisano okno, Mladinska knijiga, 1975
Skozi mesto, Mladinska knjiga, 1975
Vrček se razbije, Mladinska knjiga, 1975
Glavni petelinček, Mladinska knjiga, 1976
Lisjaček v luninem gozdu, Mladinska knjiga, 1976
Sapramiška, Mladinska knjiga, 1976
Vrtirepov koledar, Partizanska knjiga, 1976, 1977
Živalska olimpiada, Mladinska knjiga, 1976
Potepuh in nočna lučka, Mladinska knjiga, 1977
Mačja predilnica, Mladinska knjiga, 1978
Pravljice iz mačje preje, Borec, 1980
Kaj lahko mleko postane, Založba Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva, 1987
Mačje leto: nekaj mačjemu koledarju podobnega, Dokumentarna, 1987
“Poprtnjački”, Dokumentarna, 1987
Vila Malina, Dokumentarna, 1987
Replja, Borec, 1988
Coprnica Zofka, Samozaložba. 1989
Korenčkov palček, Mladika, 1992
Mačja preja, Mladika, 1992
Mali parkelj Malič, Mladika, 1992
Pek Mišmaš v Kamni vasi, Didakta, 1992
Kokoška Emilija, Mladika, 1993
Zajčkovo leto, DZS, 1993
Veveriček posebne sorte, Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Sončkov klub, 1994
Medena pravljica, DZS, 1995
Potepuh in nočna lučka, Mladinska knjiga, 1995
Tacamuca, Mladinska knjiga, 1995
Sovica Oka, Mladinska knjiga, 1997, 1998
Ščeper in mba, Mladinska knjiga, 1997
Pod medvedovim dežnikom, Mladinska knjiga, 1998
Teta Magda ali vsi smo ustvarjalni, Mladinska knjiga, 1999
Smetiščni muc in druge zgodbe, Mladinska knjiga, 1999
Čuk na palici, Mladinska knjiga, 2000
Počitnice pri teti Magdi, Center za slovensko književnost, 2001
Prekleti kadilci, Center za slovensko književnost, 2001
Literatura
Recenzija knjige S krempljem podčrtano, zbirke časopisnih kolumn iz Naših Razgledov (1992-93), Jane (1994) in Sobotne priloge Dela(2004)
Biografska skica, »Svetlana Makarovič, Tista prva dama slovenske poezije, ki rada šokira«, Urška Matos, Mladina, 17. januar 2005
Intervju, Jani Sever, Mladina, 1.1.2006
Matjaž Hočevar: Bibliografija Svetlane Makarovič (iz knjige Bo žrl bo žrt), Založba Mladinska knjiga, 1998
